11.00–12.45
Panel IV
Christian Krijnen: "What if anything has not been called philosophy or philosophizing?" On the Relevance of Hegel’s Conception of a Philosophical History of Philosophy ("Ali je še kaj, česar niso razglasili za filozofijo ali filozofiranje?" O pomenu Heglovega pojmovanja filozofske zgodovine filozofije)
Klaus Vieweg: Die Philosophie "als Hahnenschlag eines neu anbrechenden Morgens, der eine verjüngte Gestalt der Welt ankündigt" (Filozofija "s svojim kikirikanjem naznanja novo jutro in pomlajeno obliko sveta")
Moderira: Zdravko Kobe
13.00–14.45
Panel V
Jure Simoniti: Hegel and the Opaque Core of History (Hegel in nejasno jedro zgodovine)
Luca Illetterati: Nature’s Externality. Hegel’s Antinaturalistic Naturalism (Eksternalija narave. Heglov antinaturalistični naturalizem)
Moderira: Martin Hergouth
15.00–16.45
Panel VI
Zdravko Kobe: The Time of Philosophy (Čas filozofije)
Violetta Waibel: "Consciousness provides its own criterion from within itself." Hegel and the Spirit of Process of Thinking ("Zavest si priskrbi svoj lastni kriterij iz sebe same." Hegel in duh kot proces mišljenja)
Moderira: Goran Vranešević
17.15–18.15
Hegel iz Bejruta
Nadia Bou Ali & Ray Brassier: After Too Late (Po prepoznosti)
*V angleškem jeziku, razen prispevka Klausa Viewega, ki bo v nemškem jeziku.
Konferenca "250. obletnica Heglovega rojstva: Prepozno?" izpostavlja temo prepoznosti. S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno?
Po drugi strani se ob Heglovi 250. obletnici postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej? Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča. Minervina sova svoja krila razpne šele, ko pade mrak. Misel nastaja šele po izteku in dovršitvi dejanskosti. Toda ali je možno, da dejanskost v nekem trenutku dokončno prehiti pojem? Ali je prepoznost diagnoza, ki je ni mogoče rehabilitirati z naknadnostjo? Ali pa je vendarle možno začeti v perspektivi totalnega konca?
Organizacijski odbor: Ana Jovanović, Bara Kolenc, Urban Šrimpf, Goran Vranešević
Organizatorji: Goethe-Institut Ljubljana, Aufhebung - Mednarodno heglovsko združenje, Muzej in galerije mesta Ljubljane
Soorganizatorji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Knjigarna Azil, Javna agencija za knjigo RS, Študentsko filozofsko društvo, Revija Razpotja, Društvo za teoretsko psihoanalizo – Analecta, Avstrijski kulturni forum
—
POMEMBNO OBVESTILO
Mesta so zapolnjena, vabljeni, da se nam pridružite virtualno.
LIVE STREAM:
https://www.youtube.com/watch?v=y2Hv6rtrIqs
https://www.facebook.com/goethe.institut.ljubljana/posts/3241958155853007